Ko sem bila majhna, sem bila večina časa pri svojih starih starših. Najbolj sem si zapolnila to, kako skrbni so bili glede hrane in kako lep vrt so imeli. Moj dedek je vsako jutro pred zajtrkom zalil vrt, babica pa je vsak dan skuhala kaj dobrega iz vrta. Lahko rečem, da se je njihov dan vrtel okoli vrta. Kako skrbna sta bila do narave, resnično sem ju občudovala. Takrat visoke grede niso bile popularne. Oni so imeli navaden vrt in prav lepo je bilo videti tako lep in bogat vrt. Ko sta postala starejša in se nista mogla več tako enostavno gibati, pa sem pomislila, če bi jima prav prišle visoke grede. 

Vedela sem, da sta stara šola in da bi bilo to zanju nekaj čisto novega. Tako sem se odločila, da jima vseeno predlagam visoke grede. Ko smo skupaj pili kavo, je babica ravno rekla, kako jo boli križ.To pa je bil trenutek, ko sem lahko izkoristila čas, da sem jima predstavila visoko gredo. Bila sem presenečena, ker sta dobro vedela, kaj visoke grede so. Tako sem ju vprašala, če bi tudi onadva imela takšen vrt. Babici je bilo všeč. Takoj sem šla v akcijo in poklicala mojega očeta, ki se je ukvarjal z lesom. Vprašala sem ga, ali bi on bil sposoben narediti visoke grede za stare starše. Seveda je bil pripravljen. V bistvu je bil vesel, da bo lahko nekaj naredil zanju. 

Tako imata moja dva stara starša visoke grede. Ko smo jih naredili, sta bila res hvaležna. Lahko rečem, da so njihove grede resnično vedno urejene, tako lepih gred ne vidim daleč naokoli. Babica resnično uživa in večkrat na dan se sprehodi do gred, da vidi, če vse tako raste kot mora. Dedek pa ima drugo delo, kot je gnojenje in skrb, da je zelenjava zdrava.…