Moji starši so se naenkrat odločili, da se bodo selili. Meni osebno ni bilo prav nič jasno, kaj točno se dogaja, njima pa je bilo, kajti odločitev sta sprejela in to tudi naredila. En dan sta mi povedala, da bosta kupila stanovanje na Obali in da ko bosta šla v penzijo čez eno leto, se bosta na obalo tudi preselila. Kakšen šok sem doživel, ker se o tem res nismo nikoli pogovarjali, očitno pa je bilo, da onadva pa sta se. Ko sem ju vprašal, zakaj ravno stanovanje na Obali, sta mi povedala, da imata na Obalo posebne spomine in da sta imel vedno željo, da bi živela ob morju. Jaz sem za to željo slišal prvič, vedel sem samo to, da sta se na morju spoznala.

Želel sem vedeti več, zakaj potem nismo že od začetka živeli na obali? Pa sta mi razložila, da nista imela te možnosti in če sta hotela zgraditi dom, sta morala v kraj, kjer je bilo to mogoče. Tako sem videl njihovo željo po morju in odločitev spoštoval. Hišo sta tako pustila meni in ošla v stanovanje na Obali. Sedaj, ko ju obiščem vidim, kako sta srečna in zadovoljna, da sta šla na obalo. To je bil res njun kraj, kjer sta cvetela. Sam sem ostal v prvi hiši, ker sem imel v tem kraju vse. Tako službo, punco, kot prijatelje. Je pa res, da sem velikokrat sedel v avtu in jih šel obiskat.

Nepričakovan nakup je tako postal naš drugi dom in prav vesel sem, da sta se tako odločila, kajti imeti danes stanovanje na Obali ni mačji kašelj, ker so težki časi. Stanovanja pa se samo dražijo, onadva pa sta stanovanje na Obali kupila še ravno pred tem, ko so se cene še zvišale. Vse ima svoj namen in čas. Jaz pa imam dva doma. …