Kdo bi si pred enim letom mislil, da bomo sedaj živeli tako kot živimo, da bo vsakodnevna tema razkužilo za roke, maske, karantena in vse zaradi korone. Ko takole premišljujem, mi je kar malo žal, da kakšno leto nazaj in še več nisem šla na več koncertov, nisem obiskala več držav, ker sedaj vse drugače.
Tudi sama imam vedno razkužilo za roke v moji torbici in tudi v avtu. Včasih se vprašam, če pretiravam, vendar ko slišim grozljive zgodbe, ko je nekdo hudo zbolel zaradi korone, vem, da delam prav. Kje so tisti preprosti dnevi, ko smo lahko sproščeno in z veseljem šli na koncert ali v kino, po težkem delovnem tednu, sedaj ostajamo doma, uporabljamo razkužilo za roke, masko in postajamo vedno bolj zaskrbljeni in slabe volje.
Malo ljudi danes srečam nasmejane, vsi strmijo nekam v prazno, imajo polno glavo skrbi, šolarji ne pritečejo iz šole srečni, nasmejani, ker morajo razmišljati, da uporabijo razkužilo za roke in si nadenejo masko. Tako pridejo iz šole resni, z masko, seveda ne preblizu eden drugemu, ta prizor ni prav nič lep. Kje so čas, ko si ob šolskem zvoncu zaslišal krike, smeh, veselje in tek po hodnikih, žal tega ni več, ker je korona. Na vsakem koraku je razkužilo za roke, vsepovsod nas opozarjajo kako se moramo obnašati in kje se lahko gibljemo.
Sama bom poskrbela za svoje zdravje, zdravje svoje družine, redno bom kupovala razkužilo za roke, uporabljala nove maske in si skozi želela, da bi se to grozno obdobje končno končalo. Da bi se spet lahko objemali, smejali, veselili, plesali. Tudi ko bo prišel ta čas, bomo potrebovali okrevanje, da bomo enostavno zaživeli po starem, ne vem če bomo lahko še sploh pozabili na razkužilo za roke, sama mislim, da bo v marsikaterem avtu ostalo še dlje časa.