Ker nisem ravno spretna voznica in me je ceste kar precej strah, sem vedela, da, ko bom opravljala vozniški izpit, ne bo lahko. Že prva ura vožnje je zame predstavljala velik izziv, ravno zaradi straha. Ker je moj inštruktor vožnje bil res pozoren, potrpežljiv, saj je videl, da sem prestrašena, mi je velikokrat poudarjal, da bom tudi jaz zmogla narediti vozniški izpit in da vidi, da sem sposobna, le tako močno strah me je.

Seveda vozniški izpit ne moreš dobiti v roke, če nisi resnično pripravljen in sposoben voznik in tako je tudi prav. Sama pa nisem vedela, kako le se bom znebila tega straha, le v mislih sem imela, da jaz to zmorem in vozniški izpit bom enkrat imela.

Tako sem začela voziti avto zelo počasi in tam kjer ni bilo drugih avtov. Saj je tako precenil moj inštruktor, saj je videl, da se bojim bližine drugih avtov. Ko sem spoznala, da sploh nisem slaba voznica, ampak se le moram navaditi drugih avtov, sem začutila, da bom vozniški izpit le enkrat dobila, le straha se moram znebiti. Tako sem imela idealnega inštruktorja, ki me je počasi in nevede popeljal na cesto in ni minilo veliko časa, ko je moj strah odšel.

Začela sem uživati v vožnji in moj vozniški izpit je bil vedno bližje. Kajti brez straha sem postala dobra voznica. Ko sem naredila dovolj ur in je inštruktor videl, da sem pripravljena, sem tudi vozniški izpit naredila. Bila sem najsrečnejša oseba, kajti premagala sem strah, za katerega si nisem nikoli mislila, da ga bom lahko. Zahvala za vozniški izpit pa gre mojemu sposobnemu in potrpežljivemu inštruktorju vožnje in želela sem povedati, da je še kako pomembno kakšnega inštruktorja vožnje dobite, saj vas on popelje, da boste v roki držali svoj vozniški izpit in je marsikaj odvisno od njega. Imeti dobrega inštruktorja vožnje je bistvenega pomena pri opravljanju vozniškega izpita.…