Besedi osebnostna rast v meni prebudi občutek, da se človek dobro počuti v svoji koži in da ne živi življenje drugih. Sama sem žal osebnostno rast doživela bolj pozno, a sem jo in takrat sem to tudi čutila. 

Vedno sem veljala za lepo, nasmejano, vljudno, uslužno, ponižno punco, ki je dobra po srcu in ne bi nikoli nobenega užalila. Ja, ljudje ob meni so se počutili fenomenalno, kako pa sem se resnično počutila jaz?

Sem bila srečna?

Sem bila sproščena?

Sem bila zadovoljna z svojim življenjem?

Ko sem se to začela spraševati po določenih neprijetnih izkušnjah, sem ugotovila, da pa je moja osebnostna rast šele na začetku in da se je z tem dnem prebudila, prav čutila sem to v sebi in takrat je moj obraz dobil nov pogled. Lahko rečem, da nikoli nisem premišljevala preveč o sebi, vedno sem druge postavljala pred seboj in nikoli nisem znala prej poskrbeti zase, zato je moja osebnostna rast prišla pozno, vendar sem hvaležna, da je prišla in da sem to spoznala, pa čeprav tako pozno. 

Takrat, ko sem to začutila, da moram pogledati nase, sem se šele začela spreminjati jaz in moja osebnostna rast, šele po nekaj prebranih knjigah in določenih izkušnjah je moj obraz postal drugačen do drugih. Nekateri ljudje so me spraševali, če sem v redu, misili so, da se z menoj nekaj dogaja, ker sem bila drugačna za njih, sama pa sem bila presrečna v sebi in znala sem se poslušati, nasmejala sem se takrat, kot sem se jaz želela in ne čisto vsem ljudem, nisem več živela da ustrežem vsem in to je bil za nekatere šok. Jaz in moja osebnostna rast pa je bila na višku in počutila sem se fenomenalno. 

Priznam pa, da je osebnostna rast vplivala name in prav čutila sem spremembo in vedela o čem govorijo ljudje in kaj jih moti. Motilo jih je tisto, kar je bilo zame najlepše moja osebnostna rast je bila čista, lepa, poštena samozavestna ženska. …