Večkrat se vidim, da premišljujem, kako so ljudje živeli včasih, tako sem tokrat premišljevala, kakšno ležišče je bilo včasih in kakšno je danes. Prvo kar mi je prišlo na misel, mi je bilo, da včasih niso tako zelo komplicirali, kot danes. Danes se mi zdi, da obstaja veliko preveč ponudbe in to ne dobre, ki se predstavlja kot dobra in potem ljudje zapravljajo za slabo ležišče, namesto, da bi kupili nekaj doma narejenega in to imeli več let.

Zadnjič sem poslušala mamico, kako ona zamenjuje ležišče na 5 let, to sem res bila presenečena. Potem pa sem se spomnila na mojo babico in dedka, ki sta imela eno ležišče od kar se jaz zavedam, nikoli ga nista zamenjala, pa še prav fajn se spi v njemu. Kot otrok sem večkrat spala na sredini in prav prijetno mi je bilo spati v njihovi postelji, bila je mehka, topla, prijetna. Jaz sem prepričana, da je najboljše kupiti eno domače ležišče in potem tega meti vrsto let. Vsake toliko vse skupaj prezračite in to je to.

Enostavno nisem za to, da se ležišče pogosto menjuje, ja verjetno pride do tega, ker se kupuje slabo ležišče in potem je čez nekaj let res slabo in nima več svoje oblike. Če pa vi že v prvo kupite kvalitetno ležišče, potem se nimate kaj sekirati, ker vam bo služilo veliko let. 

Meni so res dobra tista stara ležišča, ko so jih imeli včasih, kajti oni so imeli vrsto let eno ležišče in skrbno zanj skrbeli tako, da so prezračevali. Moja mama je vedno ležišče zjutraj pustila, da se je prezračilo in ga pospravila kakšne dve ure po tem, ko so se vsi vstali. To je to. Da bi ona čisto vsak teden menjavala posteljnino pa tudi ni bilo videti in vseeno je bilo lepo in prav nič umazano. …