Vam je znan topel občutek, da greste na kavo k svoji mami. Jaz sem to oboževala, tako lepo je bilo pri njej, vedno me je postregla in mi skuhala kavo. Sama sem ji kupila aparat Dolce gusto in tako sva vedno, ko sem prišla k njej imele obred kave. Poklepetale sva o tem, kako so otroci, kako se ona počuti, kako gre meni v službi, nikoli nama ni zmanjkalo besed, Dolce gusto kava pa nama je dala tisto nekaj več, spomine, ki ne zbledijo nikoli.

Vsaka je pila svojo kavo in danes je žal ni več, ampak Dolce gusto aparat je pri meni. Nisem mogla, da bi ga dala stran, toliko spominov me veže nanj in še danes ko si skuham kavo Dolce gusto imam občutek, da sedi zraven mene, da klepetava, se bodriva in mi daje moč, da grem skozi življenje. Lahko bi rekla, da je to zame žalosten trenutek a hkrati se počutim doma, doma ob moji mami, ki me je vedno znala poslušati in me bodrila. 

Ne moreš verjeti, kako so lahko živi spomini in kakor da bi se bala, če Dolce gusto ne bo več ob meni, da bom izgubila še to malo nit, ki je bila med mano in mamo. Moram priznati, da je aparat Dolce gusto najbolj varovana in dragocena stvar v naši hiši in to vsi vedo. Ne vem kaj bo, ko bo Dolce gusto nehal delati. Vem pa že sedaj, da ga bom popravljala dokler se bo dalo in ko moj Dolce gusto ne bo več delal, bo še vedno na polici v kuhinji, saj je to spomin na mojo predrago mamo. Ko si skuham kavo Dolce gusto me pogreje od zunaj in noter, daje mi občutek topline, ki ga ne želim izgubiti, če zamenjam Dolce gusto za drugi kavni aparat, bom ta občutek izgubila, to pa nočem.…