Koliko se moram jaz kregati z mojim trmastim možem, ker si nekaj ne pusti dopovedati. Tokrat je bila tema delovna obutev, namreč imeli smo plane, da gremo za en vikend z prijatelji v hribe in ko sem rekla možu, da naj si gre kupit planinske čevlje, je rekel, da je njegova delovna obutev super in da bo imel obuto to. 

Bolj kot sem mu govorila, da nisem čisto prepričana, da mu bo delovna obutev ok, ker smo imeli namen visokih gora in ni mi to bila primerna obutev. Že prav, če bi mi šli na krajši pohod, ne pa tako, ko bomo mogli hoditi ure in ure. On mi je seveda govoril, da ima raje shojene čevlje, kot pa da bi moral sedaj na ta dolgi pohod obuti nove planinske čevlje. Da se boji, da bi za žulili, njegova delovna obutev pa je bila super, ker je jo je bil navajen. Nisem se hotel več prepirati z njim in sem si misila svoje, pa naj ima to obutev, pa bom sam na lastni koži videl, da delovna obute v ni primerna, da bi moral imeti planinske čevlje. Res je njegova delovna obutev bila kakovostna, samo je bila primerna za druge stvari, ne pa za v hribe.

Pa smo šli in seveda so ga čevlji ožulili. Nisem vedela, da ali naj se mu smejim ali naj se mi smili, vsekakor pa nisem mogla biti tiho, da mu nisem rekla, da sem mu doma to hotela dopovedati, da delovna obutev ni za v hribe. Kako težko je tisti dan prišel domov, prav smilil se mi je, ker sem videla, da trpi, ker so žulji bili boleči. No, na lastni koži izkusiti je najboljša šola, nisem mu rabila več govoriti, da delovna obutev ni primerna za v hribe, sam je šel v trgovino in si kupil nove planinske čevlje.

…