Nekje je potrebno začeti, tako so bili plastični vijaki moja prva služba

Ljudje smo si različni, nekateri zelo samozavestni, nekateri nekje vmes, teh je tudi največ in potem tudi tisti, ki nimajo preveč samozavesti in jih to v življenju še kako tepe. Moja prva služba so bili plastični vijaki, ki sem jih pakirala v vrečke. Da ne bo pomote, jaz nisem prav nič imela proti temu delu, vendar moja izobrazba je bila veliko višja in prav je, da bi enkrat delala v moji izobrazbi, ker drugače ne vem, zakaj sem se šolala. Da so plastični vijaki bili moja prva izkušnja ni bilo prav nič slabega, kajti spoznala sem, kako zelo različna dela obstajajo in kako jaz osebno potrebujem nekaj več. 

Napreč nisem več zdržala, da sem 8 ur na mestu, da so plastični vijaki prišli po tekočem traku in jaz sem jih dajala v vrečko. Meni se je mešalo, nisem več zdržala, delo je bilo enostavno, za nekoga idealno, ki si ne želi vsak dan nekaj novega, nove izzive, nove naloge. To pa sem potrebovala jaz in plastični vijaki niso bili moja prava služba. 

Še kar nekaj časa sem delala tukaj, ker sem potrebovala denar, tukaj se je lepo zaslužilo, to moram priznati, le moji živci tega niso prenesli. Danes sem v velikem podjetju, ki se ukvarja z marketingom, sem uspešna na sovjem delu, plastični vijaki pa so moj spomin, da se spomnim, kako je lahko delo enostavno in monotono, če se bom kdaj naveličala mojega kreativnega in hkrati kar napornega dneva.

Danes sem kar sem želela postati, vem pa da so plastični vijaki vplivali na mojo prihodnost, da je bilo prav, da sem preizkusila tudi tisto delo, kajti tam sem dobila moč, motivacijo za naprej, da nisem obupala, da sem šla za svojimi sanjami in plastični vijaki me vedno spomnijo na to, da je vsako delo vredno.